[Komentar] IKT omrežja v elektroenergetskem sistemu in prehod v nizkoogljično družbo

Want create site? With Free visual composer you can do it easy.

V prvi letošnji številki revije Naš Stik je Peter Ceferin, tehnični direktor in strokovnjak na področju komunikacijskih sistemov v elektroenergetiki, spregovoril o tem, kako lahko informacijsko komunikacijska tehnologija podpre oz. je brez njenega pospešenega razvoja nemogoč prehod v nizkoogljično družbo, ki predstavlja enega glavnih ciljev Energetskega koncepta Slovenije (EKS), pa tudi nasploh v po svetu.

Komentar v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Trditev, da IKT v elektroenergetskem sistemu predstavlja čedalje pomembnejši zaledni sistem se morda zdi že obrabljena fraza, vendar v sebi skriva tisto, kar bi želel v nadaljevanju posebej poudariti. Pogled v prihodnost, kjer bo potrebno temu področju resnično posvetiti še večjo pozornost, saj si je brez tega nemogoče zamisliti spremembe na področju elektroenergetike, ki jih napoveduje predlagani Energetski Koncept Slovenije, vključno s prehodom v nizkoogljično družbo na eni strani ter zanesljivostjo oskrbe in konkurenčnostjo na drugi strani.

Vsi ti cilji pomenijo tudi spremembe in izzive za IKT. Kot ključne pri nadaljnjem razvoju komunikacijske infrastrukture lahko opredelimo zagotovitev povezljivosti čedalje večjemu številu inteligentnih naprav in uporabnikov, razpoložljivost storitev in varnost. Množičnost električnih avtomobilov v prihodnosti, informatizacija in avtomatizacija v elektroenergetskem sistemu, ki bo v mnogo večji meri kot do sedaj segala do končnega porabnika in porabnika/proizvajalca, razvoj mikroomrežij in nove, z inteligentnimi algoritmi podprte aplikacije v elektroenergetskem pametnem omrežju, odpirajo na področju IKT novo paradigmo. Število naprav, senzorjev in njihova gostota se z razvojem t. i. IoT platform naglo povečuje, nove aplikacije pa zahtevajo vse hitrejše odzivne čase in posledično nizke zakasnitve pri pretoku informacij. Izkazalo se je, da konvergenčne tehnologije na področju IP omrežij (kot je npr. IP/MPLS) ter uvajanje novih konceptov, kot so virtualizacija in programsko definirana omrežja, prinašajo bistvene prednosti, saj omogočajo lažji prehod in konvergenco z novimi generacijami mobilnih omrežij. Privatna LTE omrežja so zrela že sedaj, po letu 2020 pa po napovedih standardizacijskih teles in proizvajalcev sledi prehod v 5G omrežja.

Menim, da bo potrebno pojem ”pametna omrežja” razširiti na pojem ”pametna in varna omrežja”. Vrsto let smo že priča dogodkom in različnim raziskavam, ki govorijo, da elektroenergetski sistem, ki se razvija v močno digitaliziran in avtomatiziran sistem, postaja tudi eden najbolj izpostavljenih segmentov gospodarstva z vidika kibernetske varnosti. Grožnje in tveganja glede varnostnih incidentov so postala tako dovršena, da je potrebno razmišljati o uvajanju sistemov, ki avtomatizirajo obdelavo vedno večje količine podatkov o varnostnih dogodkih in informacijah. Strokovnjakom s področja kibernetske varnosti pa omogočajo čimbolj celovito obvladovanje sistemov z vidika kibernetske varnosti. Uvajanje umetne inteligence, kjer sistemi na podlagi prepoznanih vzorcev omogočajo zgodnje zaznavanje in preprečevanje varnostnih incidentov je tehnologija, ki ji je potrebno nameniti posebno pozornost pri razvoju konceptov kibernetske varnosti v elektroenergetskem sistemu.

V Sloveniji je dovolj znanja in inovativnosti tako v elektroenergetskih podjetjih, kot podjetjih, kjer razvijamo rešitve IKT, da uvedemo ustrezne tehnološke rešitve, ki so referenčne tudi v globalnem pomenu.

Preberite več v številki revije Naš stik.

Did you find apk for android? You can find new Free Android Games and apps.
Anamarija Ličen Novice
[grwebform url="https://app.getresponse.com/view_webform_v2.js?u=V1sSi&webforms_id=6394102" css="on" center="off" center_margin="200"/]
[iframe-popup id="2"]