Napadi na industrijske sisteme postajajo del vsakdanjika; kibernetska varnost zato ni projekt, ampak stalni proces

 

Industrijska okolja se v zadnjih letih pospešeno digitalizirajo – stroji, proizvodne linije, nadzorni sistemi in celotni obratovalni procesi so vse bolj povezani v kompleksna, večplastna omrežja. Kar je bilo nekoč strogo ločeno od zunanjega sveta, danes komunicira s poslovnimi IT-sistemi, oblačnimi aplikacijami in celo neposredno z internetom.

 

Takšna integracija sicer omogoča učinkovitejše upravljanje, optimizacijo stroškov in višjo produktivnost, hkrati pa prinaša novo vrsto tveganj: kibernetske grožnje, ki lahko v nekaj sekundah ohromijo celotno proizvodnjo ali povzročijo nevarne motnje v kritičnih procesih.

 

Hekerski napadi na industrijo še nikoli niso bili tako množični

Napadalci ciljajo predvsem podjetja, ki nimajo vpogleda v svoje industrijsko omrežje ali se zanašajo na zastarelo opremo, opozarja Peter Ceferin, direktor tehnike v Smart Comu.

 

Podatki strokovnjakov s področja industrijske kibernetske varnosti jasno kažejo na skrb zbujajoč trend. Ameriška agencija Cybersecurity & Infrastructure Security Agency (CISA)1 je izdala več kot 450 opozoril o kritičnih varnostnih ranljivostih v napravah proizvajalcev, kot so Siemens, Schneider Electric, Mitsubishi in Rockwell Automation. Po ocenah strokovnjakov hekerji nove ranljivosti pogosto izkoristijo že v nekaj tednih po objavi, včasih celo prej.

 

Analitične družbe, kot je IBM X-Force2, poročajo o 84-odstotni rasti na letni ravni izsiljevalskih napadov z uporabo metode lažnega predstavljanja (tako imenovani phishing napadi) na industrijska okolja. Posledice različnih izsiljevalskih napadov so lahko zelo obsežne. Številna globalna podjetja, med njimi Jaguar Land Rover3 in Bridgestone4, so bila prisiljena ustaviti proizvodnjo, kar je povzročilo milijonske izgube in motnje v oskrbovalnih verigah po vsem svetu.

 

Napadi na industrijske sisteme niso več osamljeni incidenti, ampak postajajo del vsakdanjika, napadalci pa ciljajo predvsem podjetja, ki nimajo vpogleda v svoje industrijsko omrežje ali se zanašajo na zastarelo opremo.

 

Zakaj so industrijska omrežja tako privlačna tarča?

 

Glavni razlog je preprost: oprema, ki je v uporabi v industrijskih obratih, je bila zasnovana v času, ko kibernetske grožnje niso pomenile tveganja, saj oprema ni imela dostopa ali bila povezana v internet. Mnogi protokoli še danes ne podpirajo šifriranja, avtentikacije ali nadzora dostopa, zato so ranljivi že ob osnovni izpostavitvi zunanjim omrežjem.

 

Glavni slabosti industrijskih okolij z vidika kibernetske varnosti sta pomanjkanje vidljivosti in zaznava anomalij ter kibernetskih incidentov.

 

Mnoge organizacije ne vedo, katere naprave so dejansko povezane v njihovo industrijsko oziroma procesno omrežje, kako te naprave komunicirajo ali uporabljajo varne protokole in ali v omrežju potekajo sumljive ali nenavadne komunikacije.

Brez jasnega vpogleda v stanje omrežja odgovorni za varnost in neprekinjeno obratovanje ne morejo ustrezno oceniti tveganj niti ne morejo načrtovati ustreznih zaščitnih ukrepov.

 

Z mehanizmi globokega preverjanja paketov (DPI), natančnimi protokolnimi podpisi, navezavo na baze kibernetskih tveganj in uporabo umetne inteligence hitro in zanesljivo zaznamo potencialne grožnje in aktivnosti, ki lahko vodijo do kibernetskega incidenta.

 

ZInfV-1: zakon, ki varnost v industrijskem okolju postavlja na novo raven

 

Z uveljavitvijo zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1) se za številna industrijska podjetja pojavlja tudi zakonska obveznost dokumentiranja sredstev, komunikacij, upravljanja varnostnih postopkov ter stalnega spremljanja varnostnega stanja kritičnih sistemov.

 

To ni le tehnična zahteva. Za poslovodstva pomeni tudi strateško in osebno odgovornost, saj nepravilno upravljanje kibernetskih tveganj lahko povzroči poslovno škodo ter vpliva na ugled podjetja.

 

Organizacije, ki ne poznajo svojega industrijskega omrežja, se tako izpostavljajo resnim operativnim in zakonskim tveganjem.

 

Kako se lotiti izziva? Z varnostnim pregledom

 

Najpomembnejši začetni korak je vzpostavitev popolnega vpogleda v industrijsko omrežje. To pomeni identifikacijo vseh naprav v omrežju, popis komunikacijskih poti, analizo uporabljenih protokolov ter identifikacijo varnostnih ranljivosti.

 

Varnostni pregledi v industrijskih okoljih potekajo neinvazivno, z uporabo pasivnega spremljanja prometa in analitičnih oblačnih platform, ki ne motijo proizvodnih procesov.

 

Takšen pristop razkrije nepričakovane naprave, nezaščitene storitve, nešifrirane povezave in sumljive komunikacije, ki so pogosto prvi kazalnik zgodnje faze kibernetskega napada.

 

Hkrati razkrije tudi ranljivosti, ki jih imajo naprave v sistemu, ter stopnjo ogroženosti posameznih naprav in sistema kot celote na podlagi prepoznanih ranljivosti.

 

Pri vzpostavljanju celostne kibernetske varnosti v industrijskem okolju podjetja najpogosteje poiščejo pomoč zunanjega strokovnjaka, ki izvaja varnostne preglede industrijskih omrežij, vzpostavi preglednost nad industrijskimi sredstvi, oceni in razvrsti varnostna tveganja, pripravi strategijo za skladnost z ZInfV-1 ter vzpostavi procese stalnega spremljanja in odzivanja na grožnje.

 

Zunanji partner, kot je Smart Com, podjetjem pomaga premostiti vrzel med tehničnimi izzivi in zakonskimi zahtevami ter zagotoviti stabilno, varno proizvodnjo, odporno proti kibernetskim grožnjam.

 

Kibernetska varnost ni projekt, ampak stalni proces

 

Kibernetske grožnje se nenehno spreminjajo. Nove varnostne ranljivosti nastajajo vsak dan, izsiljevalske skupine postajajo bolj organizirane, napadi pa bolj ciljani.

 

Zato kibernetske varnosti ne moremo obravnavati kot enkratno nalogo ali projekt. Gre za kontinuiran proces, ki zahteva stalno spremljanje, redno posodabljanje zaščitnih ukrepov in jasno strategijo odzivanja na incidente.

 

Podjetja, ki pravočasno vzpostavijo preglednost, procese upravljanja tveganj in tehnične zaščite, bodo bolj odporna proti napadom, manj izpostavljena izpadom proizvodnje, skladna z zakonodajo, konkurenčnejša in zaupanja vredna.

Glavno vprašanje za vsako poslovodstvo

 

Vodstveni tim bi si moral postaviti preprosto vprašanje: »Ali res vemo, kaj se dogaja v našem omrežju?« Če je odgovor negotov ali celo »ne«, je ukrepanje nujno. Prej ko podjetje pridobi vpogled v svoje omrežje, prej lahko prepreči potencialno katastrofo. Primeri iz prakse so jasni: cena neukrepanja je izjemno visoka.

 

Pravi korak pri krepitvi kibernetske odpornosti je celostna ocena stanja industrijskega omrežja, ki jo je priporočljivo izvesti z izkušenim zunanjim partnerjem. Ta pomaga organizacijam razumeti stanje njihovega industrijskega omrežja, prepoznati najpomembnejša tveganja ter vzpostaviti procese za učinkovito obvladovanje groženj in skladnost z zakonodajo.

 

Članek je bil objavljen decembra 2025 na portalu Tovarna leta.

 

Viri:

1. CISA Releases Five Industrial Control Systems Advisories | CISA

2. IBM X-Force 2025 Threat Intelligence Index Report

3. Investigation Report on Jaguar Land Rover Cyberattack – CYFIRMA

4. Bridgestone hacked same day as Jaguar Land Rover, also disrupting operations | Cybernews