Eden od ključnih elementov za digitalno transformacijo, industrijo 4.0 in nesluten razmah IoT sistemov ter vse ostale že uveljavljene moderne storitve v celotni industriji je zagotovo učinkovit, visoko zanesljiv ter varen podatkovni center. Kaj pa podatkovni center v sami osnovi sploh je? Preprosto, podatkovni center je zgradba ali prostor, ki je namenjen gostovanju računalniške opreme. To so zmogljivi strežniki, velike količine prostora za shranjevanje različnih podatkov ter ustrezna omrežna infrastruktura, ki skrbi za učinkovito povezovanje posameznih komponent podatkovnega centra. V modernih podatkovnih centrih tečejo različne aplikacije, v njih so shranjeni najrazličnejši podatki.

 

Primarni/rezervni podatkovni center, virtualizacija

 

Sodoben, učinkovit in varen podatkovni center je zelo pomemben za vsako podjetje, saj sodobni poslovni procesi bolj kot kadarkoli prej slonijo na informacijski tehnologiji. Moderni podatkovni centri so danes zelo drugačni, kot so bili še nekaj let nazaj. Seveda pa infrastrukturo v podatkovnem centru še vedno sestavljajo zmogljivi strežniki, velika podatkovna skladišča ter ustrezno omrežje, ki vse komponente v podatkovnem centru povezuje med seboj.

 

Premik v smeri virtualizacije v podatkovnih centrih se je v zadnjih letih zgodil pri večini podjetij. Danes ni nič posebnega srečati fizično infrastrukturo, ki gosti več virtualnih entitet. Seveda zaradi zahteve po visoki razpoložljivosti in zaščiti podatkov večja podjetja težijo k izgradnji rezervnih podatkovnih centrov, ki pa ne služijo več le shranjevanju varnostnih kopij različnih poslovnih podatkov, ampak izkoriščajo prednost fleksibilne virtualizacije. Virtualizacija podjetjem med drugim omogoča optimalno izrabo njihove fizične infrastrukture tako v primarnem, kot tudi v rezervnem podatkovnem centru. Ustrezna virtualizacijska platforma, torej glede na zasedenost fizičnih virov (procesor, ram, disk), seli posamezne virtualne entitete iz ene lokacije na drugo brez vpliva na delovanje same storitve, ki teče na določenem strežniku. S tem je strojna oprema veliko bolj optimalno izkoriščena. V takem primeru tudi ne moremo več govoriti o primarnem in rezervnem podatkovnem centru, ampak gre za sicer fizično dva ločena, ki pa logično delujeta kot en sam podatkovni center.

 

Seveda pa mora zahtevam aktivne (active/active) postavitve virtualizacijskega okolja slediti tudi omrežni segment, ki mora biti popolnoma usklajen z delovanjem samega podatkovnega centra. To pomeni, da mora biti v primeru selitve določene virtualne entitete iz ene lokacije na drugo, o tej selitvi na ustrezen način informirano tudi omrežje, ki mora na drugi lokaciji poskrbeti za avtomatično kreiranje vseh potrebnih omrežnih entitet. To so seveda ustrezne storitve na drugem sloju (VLAN, VXLAN…) ali na tretjem sloju OSI podatkovnega modela (distribuirano usmerjanje…). Poleg tega se morajo na omrežju ustrezno prilagoditi tudi morebitne nastavitve, ki zagotavljajo kvaliteto storitve ali rezervacijo določenih virov, kot tudi vse morebitne varnostne politike, katere se lahko dinamično in samodejno aktivirajo že na samem robu omrežja v podatkovnem centru.

 

Postavitev podatkovnih centrov ter upravljanje in avtomatizacija storitev v njih mora biti torej usklajena tako z vidika strežniške kot tudi z vidika komunikacijske infrastrukture. Le na tak način lahko organizacije dosežejo učinkovito, fleksibilno in varno upravljanje infrastrukture v podatkovnem centru kot celote.

 

Privatni/javni oblačni podatkovni center

 

Za vzpostavitev lastnih podatkovnih centrov je potrebno veliko ekspertnega znanja, veliko sredstev ter tudi časa. Z vidika investicije kot tudi z vidika obratovanja je vzpostavitev takih sistemov velik zalogaj tudi za večje poslovne sisteme. Kot pogosta alternativa seveda že nekaj časa obstaja možnost najema tovrstnih virov v podatkovnih centrih pri različnih ponudnikih oblačnih storitev. V tem primeru gre v osnovi za podoben podatkovni center, kot je opisan v začetku, s to razliko, da ga ne gostimo v lastnih prostorih, ampak se le-ta nahaja pri ponudniku oblačnih storitev. Različne vire v takem oblačnem podatkovnem centru si nato organizacije glede na svoje potrebe enostavno najamejo takrat, ko jih potrebujejo. Poleg že poznanih najemov infrastrukture (IaaS – Infrastructure-as-a-Service), kjer smo sami odgovorni tako za operacijski sistem, kot tudi aplikacije, ki tečejo na najeti strojni opremi, v oblačnem podatkovnem centru ali platforme (PaaS – Platform-as-a-Service), kjer se osredotočimo le na izgradnjo lastnih aplikacij, za pravilno delovanje strežnika in tudi operacijskega sistema pa skrbi ponudnik storitve, obstaja tudi vedno bolj privlačna možnost najema aplikacij (SaaS – Software-as-a-Service) ali celo tako imenovanih funkcij (FaaS – Function-as-a-Service). V vseh naštetih primerih gre za princip »plačaj ko potrebuješ in kolikor potrebuješ«.

 

V primeru, da si storitve na strežniški infrastrukturi deli več organizacij, govorimo o javni oblačni storitvi – public cloud. Če namensko strojno opremo uporablja le ena organizacija, govorimo o privatni oblačni storitvi – private cloud. Fizična postavitev privatne oblačne infrastrukture pa je lahko na lokaciji organizacije (on premis) ali gostuje v prostorih ponudnika storitev.

 

V naštetih primerih najema torej ni velike začetne investicije in tudi operativni stroški so veliko nižji, saj se različni viri v podatkovnem centru najamejo le takrat, ko jih potrebujemo. Obenem v svoji organizaciji ne potrebujemo ekipe sodelavcev z ekspertnimi znanji, ki skrbijo za ustrezno delovanje storitev v podatkovnem centru, ampak za to skrbijo drugi. Tudi širitev zmogljivosti strojne opreme (CPU, RAM) se izvede na zahtevo, ko se pač pojavi potreba za to. Opisan najem različnih virov v podatkovnih centrih je hiter in cenovno prilagodljiv. S tem dostikrat lažje dosežemo zahtevano fleksibilnost, katero nam narekujejo vedno spreminjajoče se potrebe trga.

 

Prednosti najema storitev v podatkovnih centrih v oblaku:

  • visoka razpoložljivost,
  • enostavno dodajanje ali širitev virov (RAM, CPU…),
  • prožnost, agilnost,
  • geografska neodvisnost podatkovnih centrov,
  • enostavno okrevanje v primeru katastrof.

 

V tem primeru gre za sistem plačaj, kolikor porabiš:

  • ni stroškov vzpostavitve podatkovnega centra (investicija) ter
  • strošek nastane takrat, ko določene vire zares potrebujemo.

 

Hibridna/multi cloud arhitektura

 

Večina organizacij že ima vzpostavljen večji ali manjši lastni podatkovni center. Z dodajanjem najetih storitev v javnem oblačnem podatkovnem centru v svoje delovne procese, govorimo o hibridnem pristopu (hybrid cloud) izrabe privatne in javne oblačne infrastrukture. Za določene namene se torej uporabi lasten podatkovni center, za druge zaradi hitrosti vzpostavitve in fleksibilnosti pa uporabimo oblačne storitve. Ponudnikov oblačnih storitev je seveda več. Ker se njihova ponudba razlikuje tako v ceni kot tudi v primernosti določenih storitev za posamezne konkretne potrebe, se seveda dogaja da naši podatki in aplikacije gostujejo pri več različnih ponudnikih oblačnih storitev. V tem primeru govorimo o multi cloud arhitekturi podatkovnega centra.

 

Distribuirani oblak

 

Ponudniki javnih oblačnih storitev v zadnjem času zelo veliko stavijo na distribuirano arhitekturo svojih oblačnih podatkovnih centrov. S ponudbo lastne strojne opreme zapakirane v večjo ali manjšo komunikacijsko omaro, kjer teče njihov lasten oblačni sistem, se vedno bolj pomikajo na rob omrežja (IoT sistemi, edge computing…), ali pa tudi v podatkovne centre poslovnih organizacij. S tem lahko organizacije na svoji lokaciji gostijo oblačno infrastrukturo enega ali več ponudnikov, katero uporabljajo zgolj za lastne potrebe (private) ali pa je le-ta deljena tudi med druge (public).

 

Pri analitski hiši Gartner napovedujejo, da bo več kot 10 % večjih organizacij do leta 2023 v svojih podatkovnih centrih gostilo distribuirano cloud rešitev vsaj enega izmed ponudnikov, kot na primer: AWS Outposts, Azure Stack in Google Anthos. Razlog za to lahko vsekakor najdemo v težnji po optimizaciji in zniževanju tako investicijskih kot tudi operativnih stroškov.

 

Potreba po optimizaciji poslovanja ter zniževanju stroškov privede do razmišljanja, kako povečati razpoložljivost in varnost omrežij z uporabo hibridnih ali več oblačnih storitev. Ker tovrstne rešitve vključujejo zlivanje treh svetov IT, omrežja in oblačnih storitev je naloga vse prej kot enostavna. Naloga kompetentnih sistemskih integratorjev je, da obvladujejo tako mrežni kot oblačni del sistemov ter omogočijo podjetjem hitrejšo vpeljavo novih storitev na trg in s tem povečajo njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Podjetja si pa z izbiro sodelovanja s kompetentnim sistemskim integratorjem zagotovijo večjo varnost z enotno točko nadzora nad celotnim sistemom.

 

Skupaj z vami, naročnikom, lahko začrtamo ustrezno transformacijo in prenovo IT infrastrukture kot celote. Oglasite se nam, v kolikor ravnokar razmišljate o povečanju razpoložljivosti in varnostni vašega omrežja z vpeljavo sodobnih pristopov, ki so na voljo.